Pomembnejše letnice:

* 1903 - ustanovljena Prostovolna požarna bramba v Gotovljah
* 1904 - nakup štirikolne brizgalne v tovarni Čermak na Dunaju (vprežna)
* 1904 - Otvoritev novega gasilskega doma
* 1928 - nakup prve motorne brizgalne Rosenbauer
* 1933 - razvitje prvega gasilskega praporja (razstavljen v Žalcu)
* 1957 - razvitje novega gasilskega praporja
* 1971 - nakup motorne brizgalne Rosenbauer WV 1600 800 L/min
* 1967 - nakup orodnega gasilskega vozila FIAT kombi
* 1978 - nakup orodnega gasilskega vozila TAM A5 60 (GV1)
* 1983 - odprtje orodišča na Jederti
* 1990 - nakup orodnega gasilskega vozila IMV (GVM1)
* 1998 - nakup kombiniranega gasilskega vozila TAM 5500 (GVC16/24)
* 2003 - 100 let delovanja PGD Gotovlje, praznovanje, parada,...
* 2003 - nakup novega vozila IVECO (GV-V1)
* 2003 - nakup rabljenega vozila MERCEDES (GVC24/50)
* 2006 - otvoritev polnilnice izolirnih dihalnih aparatov
* 2007 - nakup vozila za prevoz moštva (GVM) znamke Citroen C25

Prostovoljno gasilsko društvo Gotovlje je bilo ustanovljeno 13. 12. 1903 pod imenom »Prostovoljna požarna bramba«.

Danes poteka 101. leto nesebičnega in požrtvovalnega dela za pomoč tistim, ki so pomoči najbolj potrebni – to je, kadar pogubonosne elementarne nesreče uničujejo tisto, kar so si ustvarili krajani.

Ob ustanovitvi ali bolje na ustanovnem občnem zboru se je takrat zbralo 38 članov, ki so izmed svoje sredine izvolili prvi upravni odbor; predsedoval mu je načelnik Andrej Antloga, Franc Baš je bil njegov namestnik, Anton Goršek tajnik, Blaž Brinovec blagajnik, Franc Jošt, Franc Malgaj, Franc Krajnc in Jože Kuder pa so bili odborniki. Izvolili so tudi desetarja, in sicer Vinka Štajnerja in Gregorja Golčerja.

Andrej Antloga je kot prvi imenovani načelnik požarne brambe v Gotovljah je društvu predsedoval polnih 36 let. Leta 1939 je zaradi bolezni in starosti opustil mesto načelnika – predsednika. Umrl je med okupacijo leta 1943, skrušen od žalosti in bolezni, ker mu je okupator kot talca ustrelil njegovega najmlajšega sina. Za njegove gasilske vrline in dolgoletno delovanje v društvu so ga člani visoko cenili in ga imenovali za častnega predsednika vse do njegove smrti.

Kot drugi predsednik je bil izvoljen Vinko Jordan, ki je društvo vodil 25 let, vse do takrat, ko je odšel na odgovornejšo dolžnost. Bil je imenovan za predsednika občinske gasilske zveza. Njega je nasledil Avgust Jordan, ki je društvo vodil do svoje prerane smrti. Umrl je v 51. letu starosti. Društvu je predsedoval 13 let. Kot enoletna predsednika sta vpisana Stanko Dolar in Bogomir Rotovnik. Leta 1979 pa je mesto predsednika v društvu prevzel Henrik Krajnc, ki je društvu predsedoval vse do leta 1987. Na mestu predsednika ga je nadomestil Boris Gojzdnik, ki pa je društvo vodil le eno leto. Predsednik, ki je v društvu posvetil veliko let, je bil Dani Florjančič, ki je društvo vodil od leta 1989 pa do leta 1996, društva pa ni le vodil, ampak je v tem času tudi veliko ustvaril. Tu mislim predvsem na orodišče pri Sv. Jedrti in namensko zbiranje in varčevanje za GVC. Danija Florjančiča je nadomestil Sandi Vasle, kateremu je uspelo v društvo pripeljati kombinirano vozilo. Društvo je vodil od leta 1997 do konca leta 1999. Od leta 1999 dalje vodi društvo sedanji predsednik Edvard Kugler.

Prvo izvoljeni občni zbor je bil tedaj pred težko in odgovorno nalogo, saj je bilo potrebno začeti tako rekoč iz nič, opremljati društvo in člane s potrebnim orodjem in opremo. Ob ustanovitvi je imelo društvo na razpolago le staro vaško črpalko – brizgalno brez tlačnih in sesalnih cevi. Kljub začetnim težavam se zastavljenih nalog niso ustrašili. Dela so se lotili zavestno in požrtvovalno, z veseljem in agilnostjo. Članstvo je pridno vadilo gasilske veščine ter zbiralo prispevke po domači vasi. Že na ustanovnem občnem zboru si je upravni odbor zadal nalogo, da si v prihodnjem letu nabavi novo brizgalno s potrebnimi cevmi ter da si postavi novo zgradbo za hrambo gasilskega orodja. To svojo nalogo je upravni odbor tudi v celoti realiziral. Že v mesecu marcu 1904. leta so pri Čermaku na Dunaju kupili novo štirikolno brizgalno z vsemi potrebnimi cevmi. Le to še društvo danes hrani v svojem mini muzeju starega gasilskega orodja in opreme. Nabavili so opremo za 30 mož – gasilcev. Prav tako so se lotili gradnje gasilskega doma. Zgradba je bila manjšega obsega, a je za tiste čase zadostovala potrebam in namenu.

V avgustu leta 1904 je bila slovesna otvoritev novega gasilskega doma. Prireditev ob tem dogodku je potekala pod takratnimi vaškimi lipami. Sredi tega prostora, pa je stala vsa v cvetje in zelenje odeta nova brizgalna. Pozdravni govor je imel zastopnik Zveze spodnje štajerskih požarnih bramb s sedežem v Žalcu, Ivan Kač – Savinjski.

Že isto leto so gotoveljski gasilci sodelovali z vso opremo in orodjem pri velikem požaru v Šeščah.

Pri vsej tej želji po tehnični opremljenosti in usposabljanju so v društvu razmišljali tudi o kulturni dejavnosti na vasi. Tako je društvo leta 1905 kupilo gledališki oder s kulisami ter prav pridno vadilo in uprizarjalo razne igre ter tako poživilo kulturno in prosvetno dejavnost na vasi.

Takratni tajnik gasilskega društva, Anton Goršek je bil pobudnik in ustanovitelj pevskega zbora, ki ga je tako dobro usposobil da je le ta slovel daleč naokoli.

V veliki želji po raznovrstnih kulturnih in prosvetnih dejavnostih na vasi se je v gasilskem društvu porajala misel o ustanovitvi tamburaškega orkestra. Tako je društvo v letu 1907 kupilo 24 inštrumentov za kompleten tamburaški orkester. Vodja orkestra tamburaške godbe je bil Anton Goršek, ki je godbo usposobil za nastope.

V mesecu marcu leta 1909 je Gotovlje prizadel velik požar, ki je zaradi vetrovnega vremena uničil kar 7 objektov. Ta požar je pri krajanih povzročil velik preplah in skrb za svoje imetje, katerega je uničeval rdeč petelin. Člani gasilskega društva so zelo aktivno sodelovali v gašenju in lokaliziranju tega ogromnega požara in pri reševanju imetja krajanov, zato gre prav njim zahvala, da ogenj ni zajel cele vasi.

Istega leta je društvo, ob podpori krajanov, zgradilo nov večji gasilski dom, v katerem ima še danes svoje prostore. Seveda so prostore večkrat povečali in prenovili.

V letu 1913 je društvo slovesno obhajalo svojo 10 – letnico obstoja. Krajani in člani so s ponosom gledali na prehojena pota in na uspehe, ki so jih dosegli v jubilejnih letih, tako na gasilskem, strokovnem in kulturnem področju. Da bi člani slovesneje proslavljali 10 – letnico, so pod stoletnimi lipami organizirali prireditev, ki ji blizu ni bilo enake.

Napočilo je leto 1914. Nesoglasja med narodi so iz dneva v dan dobivala večje razsežnosti vse do meseca julija, takrat je svet objela vojna vihra – pričela se je prva svetovna vojna. Večina takratnih članov in krajanov je morala na bojišča po vsej tedanji Avstroogrski. Med vojno vihro je podlo kar nekaj krajanov, med drugim tudi 8 članov gasilskega društva.

Med leti, ko je na naših tleh divjala druga svetovna vojna, društvo ni delovalo.

Po končani vojni je bil meseca januarja leta 1919 zopet redni letni občni zbor (vojna se s seboj prinesla 5 sušnih let v delovanju društva) in tako se je za društvo začelo novo obdobje. Ponovno je na vasi zaživelo kulturno življenje, saj sta že v prvem povojnem letu začela delovati pevski zbor in tamburaški orkester.

Ob svoji 25 – letnici obstoja je društvo kupilo novo Rosenbauerjevo motorno brizgalno, še vedno se nahaja v društvenem mini muzeju, ter večjo količino tlačnih cevi. Ta brizgalna je služila svojemu namenu vse do leta 1971, ko je društvo staro brizgalno zamenjalo za novo 800 – litrsko Rosenbauerjevo brizgalno, ki jo uporablja še danes. Slavje ob prevzemu prve motorne brizgalne v Gotovljah ni bil le praznik kraja, temveč praznik bližnje in daljne okolice kot temeljnega subjekta takrat in pozneje se razvijajočega gasilstva v celotnem krogu takratne celjske regije. Zato lahko zapišem, da so k napredku našega društva v takratnem obdobju, zlasti s svojim delom, s požrtvovalnostjo in humano nesebičnostjo, veliko pripomogli naši dedje in pradedje, saj so veliko ustvarili in s tem opravili pionirsko delo razvijajočega se gasilstva na slovenskem.

Da bi čimbolj popestrili delo društva, pokazali javnosti, kje je njegovo mesto in kako se da delati tudi v težkih pogojih , so ob priliki praznovanja 30 – letnice razvili gasilski prapor. Prapor je postal njihov simbol, s katerim so se udeleževali raznih srečanj in slovesnosti, hkrati pa z njim zastopali gasilsko društvo Gotovlje. Ta prapor je med drugo svetovno vojno zaplenil okupator, in samo naključje je hotelo, da se je po koncu vojne znašel v Celju in da ga je društvo dobilo nazaj v svojo last.

Želja članov po tehnični izpopolnjenosti je bila tako močna, da so že leta 1935 kupili rabljen gasilski avto, ki pa je zaradi svoje dotrajanosti služil le kratek čas.

Po prihodu okupatorja v letu 1941 je hitro spoznal, da v gasilskih vrstah gori trda in čvrsta slovenska zavest. Zato je takoj ukinil ta društva, predvsem na Štajerskem in Gorenjskem, ter iz njih osnoval le nekakšne požarne straže. Zaradi naklonjenosti NOV je bil aretiran zelo napreden član društva, Karel Antloga. Kmalu po aretaciji leta 1942 je bi kot talec v mariborskem zaporu tudi ustreljen. V boj proti okupatorju se je odzvalo 24 članov, 5 se jih ni nikoli vrnilo.

Po vrnitvi iz front je bil januarja 1946 prvi povojni občni zbor društva. Izvolili so novo vodstvo, nov upravni odbor. Za prvega povojnega predsednika društva je bil izvoljen Vinko Jordan, poveljnik je bil Anton Jošt, njegov namestnik je bil Franček Antloga, tajnik Avgust Jordan, blagajnik Vinko Krajnc, orodjar Jože Hauptman in član Franc Antloga.

Novo imenovani upravni odbor se je z vso vnemo lotil dela in izvrševanja zastavljenih nalog. Kot vojni plen je društvu ostal star avtomobil, ki je bil poleg tega še dotrajan, a je vseeno služil svojemu namenu. Vendar so ga morali kljub vsemu leta 1959 odpisati.

Ker je bil prvi prapor že v zelo slabem stanju, so leta 1957 razvili nov gasilski prapor, drugi po vrsti.

Ves čas po drugi svetovni vojni je društvo delovalo tudi na kulturno – prosvetnem področju. Iz zapisov sej je razvidno, da so bili prav gasilci nosilci mnogih kulturno - zabavnih prireditev, kot so: koncerti, igre, mladinski plesi ter vrsto gasilskih tekmovanj in prireditev. V letih po vojni so veliko časa in energije vložili v strokovno usposabljanje svojih kadrov in mladine. Tako je v tem obdobju nastala mladinska ženska desetina, ki je bila zelo uspešna.

V obdobju po vojni so izvedli tudi adaptacijska dela na domu. Večja dela so bila v večjem delu prostovoljna, predvsem v letih 1976 in 1977, ko so uredili društveno sobo, podrli dotrajan stolp, popravili ostrešje in zamenjali streho.

V letu 1967 je društvo kupilo kombi znamke FIAT, ki ga je društvo uporabljalo 12 let. Zaradi majhnosti in dotrajanosti vozila in leta 1978 kupili kombi znamke TAM, model 60 A 5, GV1, ki še danes služi svojemu namenu.

Leta 1974 je društvo kupilo sireno, za katero pa naj velja, da bi se čim manj oglašala.

Leta 1983 je društvo na Sv. Jedrti predalo namenu orodišče, katerega je zgradilo in opremilo skupaj z pomočjo krajanov, še posebne zasluge pa gredo Luskarjevim »fantom«.

Do leta 1990 v društvu ni bilo večjih investicij. Tega leta smo od podjetja Juteks iz Žalca kupili orodno vozilo IMV, GVM, ki je svoje mesto našlo v orodišču na Sv. Jedrti. Vozilo služi predvsem prevozu otrok na tekmovanja, opremljeno pa je za gašenje gozdnih požarov, saj je tod naokoli kar precej gozdnega sveta.

V naslednjih letih so se sredstva zbirala namensko za nakup avto cisterne ali kombiniranega vozila. Tako se je leta 1998 vsem članom društva uresničil dolgoletni sen in v svojo garažo smo pripeljali kombinirano gasilsko vozilo znamke TAM 5500 z gasilskimi oznakami GVC 16/24. Dodam naj, da so vsa sredstva zbrali člani društva sami, brez podpore lokalnih oblasti.

Leta 2000 smo v društvu kupili majhno kuhinjo, ki smo jo leta 2001 vgradili v sobo za svojce. Sobo smo uredili skupaj s KS Gotovlje in je namenjena svojcem v primeru pogreba.

V pomladnih mesecih leta 2002 pa smo v društvu uredili tudi centralno kurjavo. Do sedaj smo se v društvu greli s termoakumulcijskimi pečmi, ki pa so bile velik energetski porabnik. Sedaj imamo moderno centralno kurjavo, ki za svoj vir uporablja čisto energijo, zemeljski plin. Tudi pri ureditvi centralne kurjave smo našli podporo v KS Gotovlje, ki nam je pri tem projektu izdatno pomagala.

Prav tako smo v spomladanskih mesecih letošnjega leta uredili gasilski muzej, ki se nahaja med Gasilskim domom in prostori Krajevne skupnosti v Gotovljah. Zbirka vsebuje štirikolno brizgalno, ki jo je vlekla konjska vprega, iz leta 1904, Rosenbouerjevo motorno brizgalno iz leta 1928, drugi prapor društva iz leta 1933 ter mnogo drugih predmetov iz začetkov gasilstva v naših krajih.

V letu 2003 pa smo slavnostno obeležili 100 let obstoja Prostovoljnega gasilskega društva Gotovlje! Ob tej svečani priložnost smo namenu predali kar dve novi vozili. Prvo, manjše, je GV-V1, manjše vozilo z vodo (500 l) in veliko opreme, na podvozju IVECO DAILY 50C15, ter GVC 24/50 na podvozju MB 16/26 s 5000 l vode. Slednje vozilo je letnik 1982 in je bilo rabljeno pripeljano iz Nemčije, medtem ko je prvo povsem novo. Na gasilskem domu smo opravili nekaj adapacijski posegov, ter preuredili garažo. Poleg tega smo kupili več zaščitnih oblek, čelad in škornjev, ter tako zapolnili vrzel pri osebni zaščitni opremi gasilcev operativcev. V jesenskem času smo za vse člane na Lovskem domu na Rinki organizirali piknik.

V letu 2004 smo kupili nov izolirni dihalni aparat, nosila za ponesrečence, v planu pa je nakup še nekaj kompletov osebne zaščitne opreme. Za prihajajoča leta imamo plan urediti podstrešje na gasilskem domu, ter si tam zgledno urediti sejno sobo, ter kotiček za delo z mladimi.

Avtorja:
Ignac PODKORITNIK in Matjaž HAUPTMAN

Gotovlje, 24.06.2004